Monthly Archives: October 2013

Stoječi sestanki v Orehovem gaju

Ali ste oseba, ki pogosto organizira in vodi operativne sestanke? 

Skoraj gotovo imate v vaši ekipi sodelavce, ki na sestankih:

- zelo radi govorijo, vendar ne znajo poslušati….

- vsakih pet sekund preverjajo svoje pametne telefone…

- fantazirajo takrat, ko bi morali biti konkretni…

- kažejo celo vrsto drugih “kooperativnih” lastnosti.

Ni čudno, da večina sestankov in kolegijev traja bistveno dlje kot bi bilo treba.

Se kdaj sprašujete, kaj lahko storite za krajše, bolj konkretne sestanke? 

Kot ugotavljajo uspešna podjetja, to lahko dosežete tudi tako, da dogodek izvedete izven cone udobja.

podjetnice 2

Sestanek izven cone ugodja lahko pomeni da:

- udeleženci med sestankom stojijo

- udeležencem ni preveč toplo in prijetno

- morajo ekstrovertirani poslušati, introvertirani govoriti (s pomočjo moderatorja)

Več o tem v članku Wall Street Journala. V njem si lahko preberete, kako so uspešna visoko-tehnološka podjetja v ZDA s prakso dokazala, da imajo sestanki izven cone udobja najmanj naslednje prednosti:

- večja pozornost udeležencev

- krajši čas sestankovanja

- boljše odločitve

Posledica takega pristopa pa so lahko tudi krajši, bolj bazični in tudi cenejši dogodki na zunanjih lokacijah.

DOGODKI IZVEN CONE UGODJA V OREHOVEM GAJU

S pomočjo zgornjih nasvetov si lahko dogodek izven cone udobja organizirate sami, za začetek na primer s stoječim sestankom v vaši sejni sobi.

Ali pa pridete k nam v Orehov gaj in vam celovit dogodek izven cone dogodka pripravimo mi, moderiran ali ne. Preverite našo konkretno ponudbo za organizacijo sestankov in dogodkov izven cone udobja.

grelcu

p.s.

Več o tem, kako zaposlene premakniti izven cone ugodja si lahko preberete tudi v tem zapisu na mojem blogu.

Share on Facebook

Prihodnost konferenc je participativna

Pogum je, da vstaneš in spregovoriš. Pogum je tudi to, da se vsedeš in poslušaš.

Winston Churchill 

In pogum je nedvomno tudi to, da organiziraš konferenco o razvoju kadrov za 400 oseb, presenetiš goste z žrebom za sedež v dvorani, kasneje pa prekineš osrednjo panelno razpravo in udeležence prosiš, naj v skupinah po 6 oseb (torej v skoraj 70 podskupinah!) razpravljajo na vprašanje, kako bi lahko izgledal optimalni program za spodbujanje so-odgovornosti pri delodajalcih in zaposlenih.  In vse to na dogodku, na katerem so zbrani ljudje različnih profilov, ki se niti ne poznajo med sabo, niti nimajo izkušenj s participativnimi dogodki. Na dogodku, ki ima uradni program predviden skoraj na minuto natančno. Na dogodku, na katerem v prvi vrsti sedijo tvoji ključni deležniki – državni sekretarji z ministrstev, na odru pa še udeleženci panela – visoki uradniki, ugledni gospodarstveniki in svetovalci na področju razvoja kadrov. Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije (JSRKŠ), organizator 1. konference o razvoju kadrov je 25. septembra v Laškem veliko tvegal in veliko pridobil.

23 poged od zgoraj

Pogled na celotno dvorano. Vse fotografije Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

Velika podpora aktivnemu sodelovanju na konferenci

Participativni vložek na konferenci, delček moderatorskega formata svetovna kavarna, se je na dogodku izkazal za popoln uspeh.  V anketi o zadovoljstvu so udeleženci izjemno dobro sprejeli, da smo namesto klasične okrogle mize z gosti (panela) za spremembo naredili nekaj drugačnega. Vodeno razpravo na temo so-odgovornosti za razvoj kadrov smo po uvodnem krogu z gosti (Zoran Kotolenko, dr. Jožica Rejec, Eva Cvelbar Primožič, Andraž Tori, Ksenija Špiler Božič in Radovan Kragelj) namreč prekinili za 20 minutno »kavarniško« razpravo po skupinah, v kateri smo sodelovali prav vsi  – VIP gostje iz prve vrste, predstavniki organizatorja, ki so »merili temperaturo« v skupinah po vsej dvorani, nenazadnje pa tudi gostje (z moderatorjem), ki smo sedeli na odru. In kljub kratkemu času je večina skupin prišla tudi do zaključkov, ki smo jih zapisali na posebej za to pripravljen list papirja, nekatere zaključke pa smo (z žrebom) nato uporabili tudi kot izhodišče za nadaljevanje razprave.

graf

Več kot 85% udeležencev se je strinjalo, da aktivno sodelovanje udeležencev predstavlja učinkovit in zanimiv pristop h kreativnemu oblikovanju vsebin v razpravi.

Zakaj plebiscitarna podpora aktivni udeležbi?

Gotovo zato, ker ljudje želijo biti aktivno vključeni, razpravljati, povedati svoje mnenje in obenem spoznavati nove ljudi. Zelo verjetno pa lahko navdušenje nad participativnim vložkom na konferenci pripišemo tudi temu, da tovrstne metode pri organizaciji posvetov le redko udejanjamo v praksi. In to kljub temu, da jih moderatorji poznamo že precej dolgo, skoraj enako dolgo pa z njimi nagovarjamo tudi potencialne naročnike. Odgovor na vprašanje, zakaj v Sloveniji nimamo več participativnih konferenc, presega domet tega zapisa, toda del odgovora se gotovo skriva tudi v tem, da organizacija participativnih dogodkov praviloma terja precejšnjo mero poguma na strani organizatorja dogodka.

Za organizacijo participativnega dogodka je potreben pogum, s katerim…..

-          …si brez težav priznaš, da sam ne veš vsega, nato pa nagovoriš kolektivno inteligenco ljudi in jih prosiš za aktivno sodelovanje pri snovanju novih konceptov, programov in pristopov

-          ….se brez težav vsedeš za mizo in poslušaš, kaj ti lahko svetujejo tvoji ključni deležniki (npr.interna javnost v podjetju, strokovna javnost pri razvoju kadrov itd).

-          ….si zmoreš vzeti čas, ki ga terja organizacija participativnega dogodka in temeljito posvetovanje z ustrezno javnostjo

-          …iskreno iščeš rešitve za izzive in nikakor ne zanemariš tako imenovane »žetve« – zbiranja in obdelave vseh rezultatov (idej), do katerih pride na takem dogodku

-          …na podlagi novih informacij sprejemaš vedno boljše odločitve.

svetovna kavarna2

“Kavarniška razprava” v dvorani in na odru.

Zdi se veliko tveganja, kajne? Toda z njim pridejo tudi velike potencialne koristi, ki jih lahko ovrednotimo tudi z zadovoljstvom udeležencev dogodka. In morda lahko prav z naslednjimi izjavami opogumimo organizatorje bodočih participativnih dogodkov. Udeležencem dogodka v Laškem  je bilo na dogodku posebej všeč:

-          Osebna participacija, interaktivnost, dinamičen dopoldanski del

-          Interaktivno sodelovanje s publiko, vključevanje udeležencev

-          Drugačen, bolj svež pristop k organizaciji dogodka – prava smer!

-          »svetovna« kavarna, sproščenost dogodka, inovativnost, drugačnost

-          sedežni red in možnost spoznavanja novih ljudi, delo po skupinah

-          (negativnih odzivov praktično ni bilo)

O koristnosti participativnih dogodkov pa bi lahko govorili le na pamet, če ne bi veliko POGUMA pokazalo nekaj ključnih posameznic in posameznikov na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije.

Hvala vsem na skladu, ki ste participativni dogodek podprli in ga pomagali udejanjiti – od direktorja g. Franca Pristovška in njegovih bližnjih sodelavk, pa vse do tistih, ki ste na roke razrezali 400 kartončkov za žrebanje sedežnega reda na konferenci, nalepili 400 listov na stole in pripravili 70 map za zapisovanje idej. Upam, da smo skupaj sprožili trend inovativnih javnih razprav, ki bodo vključujoče, navdihujoče in bodo konec koncev prinesle tudi boljše odločitve in nove projekte za pozitivne premike na vseh nivojih družbenega življenja.

Več o participativnih konferencah.

Share on Facebook

Team building šola* – Cona udobja

Območje udobja je situacija, v kateri se oseba počuti varno, udobno in ima popoln nadzor. Ko razprava nanese na »cono« oziroma »območje udobja ai ugodja« se ponavadi pogovarjamo o pripravljenosti na spremembe pri posameznikih, v podjetju in v širši družbi.

Za posameznike, ki znajo stopiti iz območja ugodja, velja naslednje:

-      praviloma so bolj prožne osebnosti, ki se lažje soočajo in upravljajo s spremembami in premagujejo krizna obdobja.

-      Lažje podvomijo v svoje predpostavke in so bolj kreativni pri iskanju novih in inovativnih rešitev za sprotne izzive.

-      imajo bolj realistična pričakovanja na vseh življenjskih področjih, tudi glede pogojev dela, napredovanja in plačila.

-      so bolj zadovoljni sodelavci, ki se manj pritožujejo in so bolj pozitivno naravnani v vseh situacijah.

KAJ O CONI UDPBJA PRAVIJO POMEMBNI MOŽJE?

»Life begins at the end of your comfort zone.« 

-Neale Donald Walsch (ameriški pisatelj)

 »Move out of your comfort zone. You can only grow if you are willing to feel awkward and uncomfortable when you try something new.«

-Brian Tracy (motivacijski govorec in avtor)

»The comfort zone is the great enemy to creativity; moving beyond it necessitates intuition, which in turn configures new perspectives and conquers fears.«

-Dan Stevens (britanski igralec)

KAKO NAPREJ?

Za vse nas:

V območju udobja ni osebnostne rasti. Pika. Če želimo rasti kot ljudje se moramo načrtno ukvarjati s svojimi ključnimi strahovi. Najprej identificirajte tiste najbolj pomembne, nato se jim v majhnih odmerkih izpostavljajte. Če imate socialne strahove se aktivno in bolj pogosto postavite v vlogo javnega nastopanja, stopite v pogovor z neznanci, prepričujte, zapeljujte itd. Vas je strah višine? Pojdite večkrat v hribe ali poglejte z roba terase. Vas je strah, da boste izgubili službo? Postanite boljši sodelavci, bolj nepogrešljivi za svoje šefe ter jim pomagajte postati boljši voditelji. Vas je strah, kaj si o vas mislijo drugi? Nehajte!

Za voditelje:

Organizirajte poslovne sestanke in interne dogodke na način, da se bodo udeleženci počutili ravno prav neudobno. Kako? Večkrat preizkusite nove moderatorske metode, ki spodbujajo večjo participacijo in so-odgovornost na sestankih (več o tem). Organizirajte sestanke, na katerih udeleženci ne sedijo, temveč stojijo (več o večji učinkovitosti stoječih sestankov). Bodite bolj pogumni pri organizaciji seminarjev, konferenc, team buildingov in drugih internih dogodkov za vaše zaposlene. Naj jih malo zebe. Naj jim bo malo neudobno. Naj bo osebna higiena za dva dni na drugem mestu. Naj si sami uredijo vir toplote, ležišče in poskrbijo za hrano.

Za starše:

Postanimo boljši voditelji in postali bomo boljši starši. Na primer tako, da svoje otroke večkrat pohvalimo, v primeru napak pa se mirno in konstruktivno pogovorimo o tem, kaj smo se skupaj naučili iz napake. Tako kot poslovne (glej zgoraj) lahko tudi družinske dogodke organiziramo izven območja udobja. Ali pa svojim otrokom preprosto zaupamo več odgovornosti – tako pri vsakdanjih kot občasnih opravilih. Izstopimo iz svoje cone ugodja in otrok pustimo pritiskati gumbe, delati, pomagati, ustvarjati v aktivni vlogi in NE v (dolgočasni) vlogi pasivnega opazovalca. Tudi če nam bo to vzelo več časa in energije kot sicer.

VPRAŠANJE ZA RAZMISLEK:

Kdaj, v kakšnih primerih, sem pripravljen sam stopiti izven moje cone udobja?

12736.strip

*Team building šola je projekt, s katerim kratko in jedrnato odpiram ključna vprašanja organizacijskega življenja in osebnega razvoja. V vsakem zapisu boste našli kratek uvod, 3 izbrane citate na temo in 3 ideje za praktično delovanje. In čisto na koncu še vprašanje za razmislek.  

www.ziganovak.com

www.orehovgaj.si

Share on Facebook