Pogum je, da vstaneš in spregovoriš. Pogum je tudi to, da se vsedeš in poslušaš.
Winston Churchill
In pogum je nedvomno tudi to, da organiziraš konferenco o razvoju kadrov za 400 oseb, presenetiš goste z žrebom za sedež v dvorani, kasneje pa prekineš osrednjo panelno razpravo in udeležence prosiš, naj v skupinah po 6 oseb (torej v skoraj 70 podskupinah!) razpravljajo na vprašanje, kako bi lahko izgledal optimalni program za spodbujanje so-odgovornosti pri delodajalcih in zaposlenih. In vse to na dogodku, na katerem so zbrani ljudje različnih profilov, ki se niti ne poznajo med sabo, niti nimajo izkušenj s participativnimi dogodki. Na dogodku, ki ima uradni program predviden skoraj na minuto natančno. Na dogodku, na katerem v prvi vrsti sedijo tvoji ključni deležniki – državni sekretarji z ministrstev, na odru pa še udeleženci panela – visoki uradniki, ugledni gospodarstveniki in svetovalci na področju razvoja kadrov. Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije (JSRKŠ), organizator 1. konference o razvoju kadrov je 25. septembra v Laškem veliko tvegal in veliko pridobil.
Pogled na celotno dvorano. Vse fotografije Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.
Velika podpora aktivnemu sodelovanju na konferenci
Participativni vložek na konferenci, delček moderatorskega formata svetovna kavarna, se je na dogodku izkazal za popoln uspeh. V anketi o zadovoljstvu so udeleženci izjemno dobro sprejeli, da smo namesto klasične okrogle mize z gosti (panela) za spremembo naredili nekaj drugačnega. Vodeno razpravo na temo so-odgovornosti za razvoj kadrov smo po uvodnem krogu z gosti (Zoran Kotolenko, dr. Jožica Rejec, Eva Cvelbar Primožič, Andraž Tori, Ksenija Špiler Božič in Radovan Kragelj) namreč prekinili za 20 minutno »kavarniško« razpravo po skupinah, v kateri smo sodelovali prav vsi – VIP gostje iz prve vrste, predstavniki organizatorja, ki so »merili temperaturo« v skupinah po vsej dvorani, nenazadnje pa tudi gostje (z moderatorjem), ki smo sedeli na odru. In kljub kratkemu času je večina skupin prišla tudi do zaključkov, ki smo jih zapisali na posebej za to pripravljen list papirja, nekatere zaključke pa smo (z žrebom) nato uporabili tudi kot izhodišče za nadaljevanje razprave.
Več kot 85% udeležencev se je strinjalo, da aktivno sodelovanje udeležencev predstavlja učinkovit in zanimiv pristop h kreativnemu oblikovanju vsebin v razpravi.
Zakaj plebiscitarna podpora aktivni udeležbi?
Gotovo zato, ker ljudje želijo biti aktivno vključeni, razpravljati, povedati svoje mnenje in obenem spoznavati nove ljudi. Zelo verjetno pa lahko navdušenje nad participativnim vložkom na konferenci pripišemo tudi temu, da tovrstne metode pri organizaciji posvetov le redko udejanjamo v praksi. In to kljub temu, da jih moderatorji poznamo že precej dolgo, skoraj enako dolgo pa z njimi nagovarjamo tudi potencialne naročnike. Odgovor na vprašanje, zakaj v Sloveniji nimamo več participativnih konferenc, presega domet tega zapisa, toda del odgovora se gotovo skriva tudi v tem, da organizacija participativnih dogodkov praviloma terja precejšnjo mero poguma na strani organizatorja dogodka.
Za organizacijo participativnega dogodka je potreben pogum, s katerim…..
- …si brez težav priznaš, da sam ne veš vsega, nato pa nagovoriš kolektivno inteligenco ljudi in jih prosiš za aktivno sodelovanje pri snovanju novih konceptov, programov in pristopov
- ….se brez težav vsedeš za mizo in poslušaš, kaj ti lahko svetujejo tvoji ključni deležniki (npr.interna javnost v podjetju, strokovna javnost pri razvoju kadrov itd).
- ….si zmoreš vzeti čas, ki ga terja organizacija participativnega dogodka in temeljito posvetovanje z ustrezno javnostjo
- …iskreno iščeš rešitve za izzive in nikakor ne zanemariš tako imenovane »žetve« – zbiranja in obdelave vseh rezultatov (idej), do katerih pride na takem dogodku
- …na podlagi novih informacij sprejemaš vedno boljše odločitve.
“Kavarniška razprava” v dvorani in na odru.
Zdi se veliko tveganja, kajne? Toda z njim pridejo tudi velike potencialne koristi, ki jih lahko ovrednotimo tudi z zadovoljstvom udeležencev dogodka. In morda lahko prav z naslednjimi izjavami opogumimo organizatorje bodočih participativnih dogodkov. Udeležencem dogodka v Laškem je bilo na dogodku posebej všeč:
- Osebna participacija, interaktivnost, dinamičen dopoldanski del
- Interaktivno sodelovanje s publiko, vključevanje udeležencev
- Drugačen, bolj svež pristop k organizaciji dogodka – prava smer!
- »svetovna« kavarna, sproščenost dogodka, inovativnost, drugačnost
- sedežni red in možnost spoznavanja novih ljudi, delo po skupinah
- (negativnih odzivov praktično ni bilo)
O koristnosti participativnih dogodkov pa bi lahko govorili le na pamet, če ne bi veliko POGUMA pokazalo nekaj ključnih posameznic in posameznikov na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije.
Hvala vsem na skladu, ki ste participativni dogodek podprli in ga pomagali udejanjiti – od direktorja g. Franca Pristovška in njegovih bližnjih sodelavk, pa vse do tistih, ki ste na roke razrezali 400 kartončkov za žrebanje sedežnega reda na konferenci, nalepili 400 listov na stole in pripravili 70 map za zapisovanje idej. Upam, da smo skupaj sprožili trend inovativnih javnih razprav, ki bodo vključujoče, navdihujoče in bodo konec koncev prinesle tudi boljše odločitve in nove projekte za pozitivne premike na vseh nivojih družbenega življenja.
Več o participativnih konferencah.
Share on Facebook
