Team building šola*: Zaupanje

“Love all, trust a few, do wrong to none.”

William Shakespeare

 Zaupanje je zanašanje na karakter, sposobnost, moč in resnico nekoga ali nečesa. Ko zaupamo, računamo na nekoga drugega, da bo naredil pravo stvar. Zaupamo v njegovo integriteto in notranjo moč, pri tem pa prevzemamo nekaj tveganja tudi zase. 

Nekaj dejstev o zaupanju:

-         Slovenci smo eden najmanj zaupljivih narodov v Europi. Samo vsak peti Slovenec meni, da je ljudem na splošno mogoče zaupati (vir). In to se gotovo kaže tudi v našem organizacijskem okolju.

-         Skandinavci najbolj zaupajo drug drugemu, zato številni raziskovalci menijo, da lahko z zaupanjem med ljudmi pojasnimo velik del gospodarske in družbene razvitosti posameznih držav.

-         Zaupanje je ključni faktor učinkovitosti ekip, saj članom daje občutek varnosti. Brez zaupanja v ekipi ni kreativnega razmišljanja in inovacij, ni pravega sodelovanja.

-         Voditelji nosijo največ odgovornosti za grajenje zaupanja, toda graditi ga lahko začnemo tudi od spodaj-navzgor.

-         Zaupanje je posebej pomembno pri prenosu znanja. Nedavna raziskava “Journal of Knowledge Management” je ugotovila, da posamezniki, ki si med seboj zaupajo, komunicirajo bistveno bolj iskreno in delijo več informacij.

Zadrževanje informacij za sebe je morda eden najbolj pogostih in najbolj škodljivih konkretnih obrazov  nezaupanja v organizacijah.

Zadrževanje informacij za sebe je morda eden najbolj pogostih in najbolj škodljivih konkretnih obrazov nezaupanja v organizacijah.

KAKO DO VEČ ZAUPANJA V ORGANIZACIJAH?

I.            360-STOPINJSKO VODENJE Z ZGLEDOM

 “Because you believed I was capable of behaving decently, I did.”

Paulo Coelho

Si želite več zaupanja v svoji ekipi? Bodite zgled za druge. Zaupajte svojim sodelavcem, ekipi, svojemu šefu. V organizacijskem okolju šteje vsako dejanje in beseda.To je posebej pomembno, če ste vodja ekipe. In najbolj takrat, ko sodelavec stori kakšno napako. Takrat se spomnite, da ljudje samega sebe vidimo v boljši luči kot resnično smo. Bodite prizanesljivi do napak drugih. Skušajte se postaviti v njihovo kožo in ne kažite s prstom. To ustvarja neprijetno vzdušje v ekipi, posledice pa so samo negativne – nižja motivacija, manjše zaupanje in manj učinkovitosti. Raje izkoristite napako za pogovor o tem, kaj ste se od nje naučili in kaj boste storili, da je ne ponovite.

II.           ISKRENA KOMUNIKACIJA

“Truth never damages a cause that is just.” 

Mahatma Gandhi

Povsem odprti komunikacijski kanali so ključni za vsako resnično učinkovito ekipo. V nasprotju s splošnim prepričanjem pa recept za to jed ni tako zelo kompliciran kot se zdi na prvi pogled. Za začetek mora ekipa vedeti, kaj je njen cilj, posamezniki pa kaj je njihova vloga. O komunikaciji, zaupanju in sorodnih temah se je treba čimvečkrat pogovarjati. Na odnosih je treba delati. Organizirajte delavnice in team buildinge. Postavite si pravila za to, kdaj in na kakšen način boste sporočali “neprijetne” povratne informacije. Na vseh nivojih. Izjemnega pomena pa je tudi učinkovito upravljanje s sestanki – vsi člani ekipe morajo poznati in spoštovati pravila komuniciranja in obnašanja na vseh formalnih in neformalnih srečanjih.

III.          PRILOŽNOSTI ZA IZMENJAVO OSEBNIH ZGOD

“Few delights can equal the mere presence of one whom we trust utterly.” 

George MacDonald

Pogosto praznovanje uspehov, tudi manjših in nepričakovanih, je ena najbolj učinkovitih voditeljskih praks. Ljudje preprosto »padamo« na vse oblike pohval, zahval in daril – in praznovanje uspehov gotovo lahko uvrstimo v to skupino. Praznovanja pa so izrednega pomena tudi za ustvarjanje zaupanja med člani ekipe. Med drugim zato, ker potekajo v sproščenem, pogosto humornem vzdušju ter ustvarjajo priložnosti za izmenjavo osebnih zgodb o družini, hobijih. Na tak način ekipe/skupine že od pradavnine utrjujejo svoje socialne vezi. Dokazi za učinkovitost praznovanj pa prihahajo celo iz kemije. Znanstveniki so namreč dokazali, da družabni dogodki v ljudeh sproščajo več hormona oksitocina, ki je neposredno povezan z zaupanjem drugim (vir).

KDO JE ZAUPANJA VREDEN?

“Love one another, but make not a bond of love: Let it rather be a moving sea between the shores of your souls.”  Kahlin Gibran

Ali je nekdo vreden našega zaupanja ali ne, je eno najtežjih vprašanj, s katerimi se srečujemo v našem osebnem in organizacijskem življenju. Zdi se, da smo Slovenci glede tega vprašanja pogosto (pre)strogi do drugih in premalo strogi do samega sebe. Vsekakor odgovornost, da smo zaupanja vredni najprej leži v vsakemu izmed. Odgovornost, da (s)poznamo sami sebe v celoti, z vsemi svojimi slabosti in prednosti, pa tudi odgovornost, da smo avtentični, zaupamo samemu sebi in izpolnjujemo obljube. Šele nato bomo lahko večkrat zaupali tudi drugim. Ampak ne slepo,  temveč pogojno, aventično, pogumno, pokončno.  Z jasnim sporočilom, da bomo v primeru, če se naše zaupanje zlorabi s slabimi nameni, s polnimi pljuči zapiskali na piščalko.

VPRAŠANJE ZA RAZMISLEK

Kaj je največja ovira za ustvarjanje zaupanja v slovenskih organizacijah? Na katerega izmed naslednjih elementov zaupanja, bi se morali fokusirati programi za razvoj kadrov?

-         Kompetence (znanje, rezultati, vodenje)

-         Integriteta (iskrenost, vrednote, poštenost)

-         Komunikacija (zanimanje za ljudi, pohvale, spoštovanje)

-         Zanesljivost (odzivnost, odgovornost, spoštovanje obljub)

 

*Team building šola je projekt, s katerim kratko in jedrnato odpiram ključna vprašanja organizacijskega življenja in osebnega razvoja. V vsakem zapisu boste našli nekaj izbranih misli in citatov na temo ter nekaj idej za praktično delovanje. In tudi, ali predvsem, vprašanje za razmislek in razpravo. 

Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>